APDEJT.si

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) napoveduje, da se bo vrednost globalnega uvoza hrane leta 2025 povečala za skoraj 8 odstotkov. Glavni razlog za to rast so višje cene kave in kakava, ki ju pretežno kupujejo bogate države, medtem ko se cene žit in sladkorja znižujejo. Pričakuje se, da bo uvoz osnovnih živil letos dosegel 2,22 bilijona dolarjev, kar je drugo leto zapored, da se povečuje po kratkem padcu v letu 2023.

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP) sta opozorila, da se akutna prehranska negotovost poslabšuje v 16 žariščih lakote po svetu. Med državami, ki jim grozi lakota, sta poleg že omenjenih še Nigerija, kar povečuje zaskrbljenost zaradi prihajajoče svetovne lakote, ki jo povzročajo konflikti in upadanje humanitarne pomoči.

Indeks cen hrane FAO, ki spremlja košarico svetovnih živilskih surovin, je oktobra znašal povprečno 126,4 točke, kar je manj od revidiranih 128,5 točke septembra.

Združene države Amerike pritiskajo na Varnostni svet ZN, da odpravi sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaiju in visokim uradnikom, vključno z ministrom za notranje zadeve, pred njegovim obiskom v Beli hiši prihodnji teden.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je opozorila na neizbežno humanitarno in kmetijsko katastrofo brez primere v območju Gaze. Razmere so kritične zaradi omejenega dostopa do hrane in uničenja kmetijskih zemljišč.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je objavila poročilo, ki opozarja, da degradacija tal zaradi človekovih dejavnosti, kot je krčenje gozdov, povzroča izgube v kmetijski produktivnosti. Po ocenah je prizadetih približno 1,7 milijarde ljudi, ki živijo na območjih, kjer upada sposobnost tal za zagotavljanje dobrin in storitev. FAO opredeljuje degradacijo tal kot dolgoročno zmanjšanje te sposobnosti in jo vidi kot naraščajočo grožnjo produktivnosti.

Papež Leo XIV. je obsodil svetovno neuspešnost pri odpravljanju lakote, pri čemer je krivdo pripisal "brezdušnemu gospodarstvu" in pozval ljudi k ponovnemu razmisleku o življenjskih slogih in prioritetah. Izpostavil je neenakosti, ki omogočajo, da imajo nekateri vse, medtem ko mnogi nimajo nič.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob svetovnem dnevu hrane poziva k globalnemu sodelovanju za ustvarjanje trajnostne in prehransko varne prihodnosti. Opozarjajo, da je trenutni kmetijsko-prehranski sistem potreben preobrazbe in zagotavljanja dostopa do zdrave hrane za vse, v harmoniji s planetom. Poudarjajo tudi problematiko ponarejene hrane.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, ker ni uspel doseči podpore vlade za strožje sankcije proti Izraelu zaradi njegovega napada na Gazo. Njegove poskuse za dodatne ukrepe proti Izraelu so blokirali koalicijski partnerji.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je pohvalila napredek Dominikanske republike pri zmanjševanju lakote in napovedala, da bi lahko država do leta 2026 izginila z "zemljevida lakote". Kljub temu je organizacija opozorila na težave z debelostjo. Predsednik Luis Abinader je izrazil zadovoljstvo nad dosežki države pri zmanjševanju prehranske negotovosti, kar je pripisal koordinaciji vladnega kabineta Hambre Cero.

V Azerbajdžanu so julija zabeležili 5-odstotno rast indeksa cen življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim julijem. Cene hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov so se zvišale za 6,2 odstotka, cene neživilskih izdelkov za 2,1 odstotka, plačljive storitve za prebivalstvo pa za 5,6 odstotka. Podražile so se predvsem riž, govedina, ovčetina, salame, sončnično in koruzno olje, limone, višnje, češnje, slive, zelenjava in čokoladni izdelki. Hkrati je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila indeks cen hrane za julij, ki kaže na povprečno vrednost 130,1 točke.

Brazilija je drugič izstopila iz zemljevida lakote Združenih narodov, kar je potrdila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ta dosežek odraža povprečje med letoma 2022 in 2024, ko je država padla pod prag 2,5 % prebivalstva, ki je ogroženo zaradi podhranjenosti. Kljub temu uspehu, ki ga je proslavil tudi predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, pa po podatkih FAO še vedno 50,2 milijona Brazilcev (23,7 % prebivalstva) nima dostopa do zdrave prehrane. To kaže na potrebo po nadaljnjem napredovanju socialnih programov, kljub izboljšanju stanja na področju ekstremne lakote.